Omemba: Marija Ostrež

»Postala je del moje družine. Vsak dan sva skupaj, od kartanja sva prešla k sprehodom. V pritličju doma je družba, tako rekoč se vsi že poznamo med seboj, 'kofetkamo', se nasmejimo. Postalo je že čisto domače.«

»Doma ni bilo kaj, treba je bilo oditi, drugih je bilo veliko, kaj bom še jaz napoti. Pa sem šla.«

»Kako naj človek ohranja mentalno sposobnost, če leži v postelji in je 24 ur na dan sam? Zaposleni so imeli navodila, da opravijo le najnujnejše stvari.«

»Res je težko, če si odvisen od nekoga drugega.«

»Kljub temu, da sem delal z različnimi skupinami, lahko rečem, da so po mojem mnenju upokojenci ena od skupin, ki je najbolj spregledana v tej državi.«

»Zame je neprecenljivo, ko me Marija stisne in se ji ob mojem prihodu nariše nasmeh.«

»Leta gredo tako hitro … Ni zastonj 'Oj. mladost, kam si šla' …«